Direktor Vinske družbe Slovenije Jure Grubar poudarja, da so v krški kleti letos imeli 35 odstotkov več grozdja kot leto prej, kar jim omogoča nemoteno delo. Tudi kakovost pridelka je bila boljša, saj je bilo leto brez hujših vremenskih ujm. Kljub temu vinarji opozarjajo na težave, povezane z boleznijo trt in nezadostnimi sredstvi za prestrukturiranje vinogradov.
Na Štajerskem so v kleti Dveri Pax letos že tretje leto zapored izgubili več hektarjev vinogradov zaradi širjenja rumenice. Obžalujejo neučinkovitost obstoječih ukrepov in poudarjajo potrebo po sodelovanju vseh lastnikov zemljišč na prizadetih območjih.
Na Krasu opozarjajo na upad odkupa grozdja, staranje vinogradnikov in razdrobljenost parcel. Brez mladih prevzemnikov in sistemske podpore se bo, po ocenah Vinakrasa, opuščanje vinogradov na tem območju nadaljevalo.
Lanska letina je bila po podatkih statističnega urada najslabša v zadnjem desetletju. Letos naj bi trte obrodile povprečno 6,5 tone belega in 6,2 tone rdečega grozdja na hektar, kar je nekoliko nad dolgoletnim povprečjem.
Slovenija je sicer lani uvozila skoraj dvakrat več vina, kot ga je izvozila. Povprečna cena kakovostnega vina v trgovini je znašala 4,96 evra na liter, v gostinskih lokalih pa štirikrat več.
Praznik svetega Martina, ko se mošt spremeni v vino, bodo po vsej Sloveniji pospremile številne prireditve. Največ ljudi vsako leto privabi javno martinovanje v Mariboru, letos jubilejno štirideseto, ki bo trajalo pet dni. Dogodki bodo tudi v Ljubljani, na Ptuju, v Ormožu, Laškem, Marezigah, Gornji Radgoni in drugod.
Policija med prazniki znova opozarja na nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. V času praznovanj izvaja poostren nadzor in vsem udeležencem prireditev svetuje uporabo javnega prevoza ali drugih varnih načinov vračanja domov.
