Štiridnevni delovni teden spreminja delovno kulturo
Štiridnevni delovni teden se iz eksperimentalnega pristopa vse bolj uveljavlja kot realna alternativa tradicionalnemu urniku. V zadnjih petih letih je v tovrstnih pilotnih projektih sodelovalo več kot 8700 zaposlenih iz različnih držav, pri čemer se je delovni teden skrajšal na 32 ur, plača pa ostala nespremenjena.
Rezultati kažejo na izboljšano počutje zaposlenih, večjo produktivnost in boljše vzdušje v podjetjih.
Ekonomistka in sociologinja Juliet Schor, ki je v svoji novi knjigi z naslovom "Four Days a Week" predstavila izsledke raziskav o krajšem delovnem tednu, ugotavlja, da ta sprememba koristi tako zaposlenim kot delodajalcem. Po njenih besedah gre za model, ki zmanjšuje izgorelost, stres in anksioznost, hkrati pa spodbuja fizično in duševno zdravje.
Ključna dejavnika, ki po Schorjevi povečujeta zadovoljstvo, sta dodaten čas za zasebno življenje in večji občutek učinkovitosti pri delu. Zaposleni poročajo, da lažje dosežejo svoje cilje, ker so se naučili odpraviti nepotrebne opravke, optimizirati delovne procese in se osredotočiti na bistveno.
"Ljudje se preprosto počutijo veliko bolje," je povedala Schorjeva. "Poročajo, da pridejo spočiti, bolj motivirani, z več nadzora nad svojim časom." Po njenem mnenju se tako izboljša ne le delovna učinkovitost, temveč tudi kakovost vsakdanjega življenja.
Znižanje števila delovnih dni spodbuja tudi občutek pripadnosti in zaupanja v podjetjih. Ko vodstvo dovoli večjo prožnost, to ni le olajšanje za zaposlene, temveč tudi jasno sporočilo, da je njihovo dobro počutje pomembno. Sprememba spodbuja sodelovanje med zaposlenimi, saj je usklajevanje urnikov in nalog pri krajšem tednu ključno.
Tako imenovani "produktivnostni zagon", ki se pojavi ob doseganju enakih ciljev v krajšem času, ima po besedah Schorjeve nepredvideno pozitiven učinek na samozavest in notranje zadovoljstvo zaposlenih.
Po podatkih iz Schorjeve knjige podjetja poročajo tudi o povečani pripadnosti ekip. Primer Kickstarterja, kjer je potekal eden izmed bolj znanih pilotnih projektov, kaže, da je sprememba spodbudila motivacijo za odpravo neučinkovitosti. Jon Leland, ki je sodeloval pri projektu, je poudaril, da sodelavci niso iskali le rešitev zase, temveč so si prizadevali izboljšati delovne pogoje za vse v podjetju.
Model, ki izhaja iz medsebojnega zaupanja in jasne organizacije, tako preoblikuje zastarele vzorce dela in odpira vrata sodobnejšemu razumevanju produktivnosti. Štiridnevni delovni teden se vse pogosteje ne razume več kot privilegij, temveč kot strateška odločitev za prihodnost dela.
