Po podatkih ministrstva za gospodarstvo je v Sloveniji v takšne sheme vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih, kar je precej manj kot v več evropskih državah. V Franciji delež dosega 35 odstotkov, na Nizozemskem 27 odstotkov, v Avstriji šest odstotkov, v Nemčiji pet odstotkov in v Italiji tri odstotke.
Ministrstvo za gospodarstvo se je zato odločilo za novo ureditev sistema udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetij.
Zakon zvišuje največji delež dobička, ki ga podjetje lahko razdeli med zaposlene. Ta se povečuje z dosedanjih 20 na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta. Hkrati se zgornja meja izplačil zvišuje z deset na dvajset odstotkov letnega bruto zneska plač.
Po novem ni več obvezne registracije pogodb. Namesto tega morajo podjetja o sklenjenih dogovorih obvestiti Finančno upravo Republike Slovenije.
Predvidene so tri oblike delitve dobička. Ena predvideva izplačilo v denarju, druga prenos deležev podjetja, tretja pa delitev delnic.
Zakon prinaša tudi drugačno davčno ureditev. Podjetja lahko za dobiček, izplačan zaposlenim, uveljavijo stoodstotno davčno olajšavo že v naslednjem letu. Do zdaj je bila ta možnost na voljo šele po treh letih. Za izplačila v denarju velja 30-odstotna obdavčitev, za prejete delnice in deleže pa 25-odstotna.
V zakon so vključena tudi določila, ki naj bi preprečila prenos rasti plač v davčno ugodnejšo delitev dobička. Ugodnosti so zato na voljo le podjetjem, ki izplačujejo najmanj povprečno plačo v zasebnem sektorju. Upoštevajo se tudi podatki o rasti plač v preteklem letu, zlasti v podjetjih, kjer plače presegajo povprečje v zasebnem sektorju oziroma 120 odstotkov tega zneska.
Udeležba pri delitvi dobička ostaja prostovoljna za podjetja in zaposlene. Delavci, ki so vključeni v takšno shemo, morajo imeti enake pogoje in merila za sodelovanje.
