Zakon uvaja več mehanizmov, ki jih lahko uporabi tožena stranka, če sodišče prepozna, da gre za SLAPP-tožbo. V civilnih postopkih med drugim omogoča odreditev varščine, zgodnjo zavrnitev očitno neutemeljenih zahtevkov ter podporo in pomoč upravičencu. Postopki naj bi potekali hitreje, predvidena pa je tudi možnost povrnitve škode ter izreka denarne kazni tožniku in njegovemu odvetniku.
Uporaba varščine se razširja tudi na kazenske postopke, kar naj bi po oceni vlade okrepilo preventivni učinek zakona in odvračalo od zlorab sodnih postopkov.
Zakon določa tudi ustanovitev enotne kontaktne točke, ki bo zagotavljala informacije o zaščitnih ukrepih, pravnih sredstvih in drugih oblikah podpore. Skrbela bo za objavo pravnomočnih odločb, v katerih bodo sodišča odločila o uporabi zaščitnih ukrepov, ter za zbiranje in posredovanje podatkov Evropski komisiji.
Z uveljavitvijo zakona Slovenija v svoj pravni red prenaša evropsko direktivo, ki državam nalaga vzpostavitev mehanizmov proti zlorabi sodnih postopkov. Namen ureditve je varstvo svobode izražanja, znanosti in umetnosti ter pravice do zbiranja in združevanja v zadevah javnega interesa. Strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja so tako na ravni Evropske unije kot v Sloveniji v zadnjih letih vse pogostejše.
Danes so začele veljati tudi novele zakonov o prekrških, o probaciji in o odvetništvu.
