Največ vina pridelajo v Franciji, Italiji in Španiji
Vinska industrija ima v številnih državah dolgo zgodovino in pomembno vlogo v kulturi in gospodarstvu. Med državami z največjo letno proizvodnjo vina so Francija, Italija in Španija, kjer se vinogradništvo povezuje z raznolikimi regijami, bogato tradicijo in sodobnimi pridelovalnimi tehnikami.
Francija vsako leto pridela okoli 48 milijonov hektolitrov vina in velja za vodilno vinsko silo. Regije Bordeaux, Burgundija in Champagne so svetovno znane po vrhunskih in pogosto zelo dragih vinih, francoska tradicija pa je vplivala na razvoj vinogradništva v mnogih državah. Italija sledi s približno 38 milijoni hektolitrov in ima bogato paleto vin iz Toskane, Piemonta in Sicilije. Vino je tam del vsakdanjega življenja, zato Italija velja tudi za eno največjih porabnic vina.
Španija, s 28,3 milijona hektolitrov, se uvršča na tretje mesto. Njene regije, kot so La Rioja in Ribera del Duero, so znane po kakovostnih vinih, izvoz španskih vin pa je v zadnjih letih močno narasel. Ameriške ZDA, zlasti Kalifornija, proizvedejo 24,3 milijona hektolitrov vina letno. Regiji Napa Valley in Sonoma sta v ospredju, ameriška industrija pa se hitro razvija in se uveljavlja tudi na mednarodnem trgu.
V Južni Ameriki izstopata Čile z 11 milijoni in Argentina z 8,8 milijona hektolitrov vina. Čilski dolini Central in Colchagua sta znani po rdečih vinih, Argentina pa po sorti Malbec, predvsem iz regije Mendoza. Tudi Avstralija s 9,6 milijona hektolitrov vina, Južna Afrika z 9,3 milijona in Nemčija z 8,6 milijona hektolitrov prispevajo pomemben delež k svetovni proizvodnji. Avstralski shiraz, južnoafriški cabernet in nemški riesling so postali prepoznavne blagovne znamke.
Portugalska z 7,5 milijona hektolitrov letno s svojimi rdečimi vini in portovcem iz doline reke Douro dopolnjuje seznam največjih svetovnih proizvajalk. Skupno te države oblikujejo svetovno vinsko ponudbo, ki temelji na kombinaciji tradicije, sodobne pridelave in raznolikih podnebnih pogojev, ki omogočajo pridelavo vina v vseh slogih in okusih.
