Sodnik ZDA zavrnil odprodajo Chroma, a Googlu naložil ukrepe za večjo konkurenčnost
Zvezni sodnik Amit Mehta je v torek zavrnil zahtevo ameriške vlade, da mora Google prodati svoj brskalnik Chrome, vendar je hkrati naložil pomembne ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti na trgu spletnega iskanja. Po skoraj petletni preiskavi in sojenju, osredotočenem na prevlado Googla na področju iskalnikov, je sodišče odločilo, da mora tehnološki velikan deliti svoje ključne podatke s konkurenti in prenehati s sklepanjem ekskluzivnih pogodb.
Po odločitvi bo moral Google, hčerinsko podjetje Alphabeta, kvalificiranim tekmecem omogočiti dostop do svojega iskalnega indeksa in podatkov o uporabniški interakciji. Ti podatki, ki izhajajo iz bilijonov poizvedb, so osrednji vir za optimizacijo kakovosti Googlovih rezultatov. Generalni direktor Sundar Pichai je med postopkom opozoril, da bi takšna delitev podatkov lahko omogočila obratni inženiring njegove tehnologije, kar bi ogrozilo konkurenčne prednosti podjetja. Google je že napovedal pritožbo.
Sodba tudi prepoveduje ekskluzivne pogodbe z distributerji naprav, kot so Samsung, Motorola, Verizon in AT&T, ki so Googlu v preteklosti omogočile, da je bil njegov iskalnik privzeto prednameščen na pametne telefone in druge naprave. S tem želi sodišče zagotoviti večjo prisotnost alternativnih iskalnikov, glasovnih pomočnikov in AI orodij na napravah končnih uporabnikov.
Ministrstvo za pravosodje ZDA je sicer zahtevalo še odprodajo Chroma in operacijskega sistema Android, saj naj bi njuna integracija omejevala dostop konkurence do uporabnikov. Sodnik Mehta je to ocenil kot nesorazmeren ukrep z morebitnimi negativnimi posledicami za uporabnike, partnerje in tehnološki trg. Google lahko kljub novim omejitvam še vedno plačuje partnerjem za vključitev svojih aplikacij, če s tem ne izključuje drugih ponudnikov.
Sodba se močno naslanja tudi na vpliv umetne inteligence na iskalni trg. Mehta je v obrazložitvi omenil, da orodja, kot so ChatGPT, Perplexity in Claude, že pomembno spreminjajo način iskanja informacij, kar kaže na hitro razvijajočo se konkurenco v panogi.
Delnice Googlovega matičnega podjetja Alphabet so po objavi sodbe poskočile za 6 odstotkov, Applove pa za več kot 3 odstotke, kar nakazuje, da trgi novo odločitev vidijo kot ugodno za velike tehnološke akterje. Novi ukrepi naj bi začeli veljati v roku 60 dni in bodo pod nadzorom neodvisnega tehničnega odbora, ki bo skrbel za njihovo izvajanje.
Gre za pomembno odločitev v zgodovini ameriškega antitrust prava, saj bo neposredno vplivala na prihodnost digitalne konkurence v sektorju iskanja, brskalnikov in umetne inteligence.
